Avtor: | Anton Suhadolc | |
---|---|---|
Leto izida: | 2011 | |
Obseg: | 196 strani | |
Izvedba: | 17 × 24 cm, mehka vezava | |
ISBN: | 978-961-212-246-1 | |
Cena: | 22,98 EUR |
Leta 1912 je Zupančič postal honorarni docent na dunajski Tehniški visoki šoli. Leta 1913 je obranil doktorsko disertacijo z naslovom Zur Axiomatik der Methode der kleinsten Quadraten (K aksiomatiki metode najmanjših kvadratov). Ves čas je bil aktiven na raziskovalnem področju. Do leta 1919, ko je zapustil Avstrijo, je objavil 30 znanstvenih in strokovnih člankov. Leta 1915 je bil mobiliziran v inženirsko enoto na Dunaju, kjer se je ukvarjal z balistiko in numerično matematiko. Po vojni je Zupančič optiral za Jugoslavijo in zato izgubil službo šolskega inšpektorja in privatnega docenta. Tedaj je tudi spremenil priimek iz Suppantschitsch v Zupančič. Sodeloval je pri ustanavljanju slovenske univerze. Po ustanovitvi univerze 23. julija 1919 je bil 31. avgusta 1919 imenovan za rednega profesorja matematike na Tehniški fakulteti. Dne 23. julija 1920 je bil Zupančič izvoljen za (drugega) rektorja ljubljanske univerze. Bil je tudi dve leti prorektor in dve leti dekan Tehniške fakultete. Poleg predavanj predmetov Matematika I in Matematika II za študente tehnike in matematike je Zupančič predaval tri predmete za študente matematike v triletnem ciklu.
Med drugo svetovno vojno je visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Grazioli imenoval Zupančiča za predsednika Združenja šolnikov. Po padcu Italije je general Leon Rupnik imenoval Zupančiča za vladnega komisarja Združenja šolnikov Ljubljanske pokrajine. Kot funkcionar je imel Zupančič dostop do visokih okupacijskih uradnikov: to dejstvo je izkoristil za pomoč kolegom učiteljem, profesorjem in asistentom. Obstaja okoli dvajset dokumentov, iz katerih je razvidno njegovo takšno posredovanje. Ob koncu vojne, 6. maja 1945, je s soprogo odšel v Avstrijo. Minister prosvete ga je izključil iz univerze, pa tudi Akademija znanosti in umetnosti mu je članstvo odrekla. Na Tehniški univerzi v Gradcu je do leta 1949 poučeval matematiko, Dne 21. marca 1949 je umrl za miliarno jetiko v zdravilišču Judendorf-Strassengel, pokopan je skupaj s svojo drugo soprogo Marijo Romano ter sestro Ljudmilo in njenim soprogom na pokopališču sv. Petra v Gradcu.
Profesor Zupančič je bil med ustanovnimi člani Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Leta 1945 so ga odstranili iz Akademije s formulacijo, da se je nagnil na nemško stran. Pri podrobnem pregledu njegove zapuščine ter dostopnih arhivov v Ljubljani in v Avstriji se je ugotovilo, da ni bil med vojno član prav nobene nemške organizacije, da ni sodeloval z nobeno tajno nemško službo, je pa med vojno mnogim pomagal. Tudi ni bil zapisan v nobenem seznamu oseb, ki so bile po vojni označene kot sporne. Ni znano, da bi komurkoli škodil. Na osnovi teh spoznanj je bil na občnem zboru Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije leta 2001 sprejet sklep, da naj se vloži na SAZU predlog za rehabilitacijo profesorja Zupančiča. Po dveh letih je bila vloga implicitno zavrnjena.