Stephen W. Hawking: ČRNE LUKNJE IN OTROŠKA VESOLJA ter drugi eseji


DMFA–založništvo | Knjižnica Sigma | Knjige Stephena W. Hawkinga | Cenik | Naročilnica | Več o knjigi | O avtorju

Črne luknje in otroška vesolja
Naslov originala:  BLACK HOLES AND BABY UNIVERSES and Other Essays
Prevedla: Mirjam Galičič
Zbirka: Knjižnica Sigma (številka 54)
Leto izida: 1996 (2. natis)
Obseg: 152 strani
Izvedba: 14 × 20 cm, mehka vezava
ISBN: 961-212-027-7
Cena: 11,00 EUR

Vsebina



Ilustrirana KRATKA ZGODOVINA ČASA

O knjigi

Po Kratki zgodovini časa je Stephen Hawking napisal še nekaj knjig za širok krog bralcev. Berilo h kratki zgodovini časa je nastalo na osnovi gradiva za televizijski film, tretja knjiga pa nosi naslov Črne luknje in otroška vesolja ter drugi eseji. V njej je Hawking zbral in uredil 15 prispevkov, ki jih je napisal od leta 1976.

Prvi prispevki prinašajo vsaj nekaj tistega, kar so premnogi bralci zaman pričakovali ob nakupu prve Hawkingove knjige: podroben opis zgod in nezgod v življenju fizika, ki mu je usoda podarila briljanten um in ga hkrati udarila z neozdravljivo boleznijo. Ta se je vse močneje oglašala od njegovih mladostniških let, ga sprva opominjala pri športu, kasneje posadila na invalidski voziček in mu na koncu odvzela zmožnost govora. Hawking se že več kot štirideset let bori proti obolenju, ki je navadno smrtno v nekaj letih. Danes se izraža prek sintetizatorja govora, priključenega na računalnik. Vsem takšnim radovednežem je Hawking pripravil v tej knjigi tri prispevke, v katerih govori o svojem otroštvu, o letih študija v Oxfordu in Cambridgeu ter o svojih izkušnjah z obolenjem gibalnih živcev za zasedanje društva obolelih s to boleznijo. Napisani so bili leta 1987.

Prispevek Odnos javnosti do znanosti je nastal ob podelitvi odlikovanja leta 1989 v Španiji. Kratka zgodovina „Kratke zgodovine“ je leta 1988 v reviji Independent dokaj podrobno poročala o Hawkingovi knjigi, ki je postala v Angliji prava uspešnica in prišla v knjigo rekordov. Prispevek Moj pogled je bil leta 1992 namenjen članom nekega kolidža in razpravlja o razumevaju Vesolja in o veliki enotni teoriji. Nekoliko daljša razprava Ali se bliža konec teoretični fiziki? je povzeta po nastopnem predavanju leta 1980 ob izvolitvi na mesto, ki sta ga zasedla med drugimi I. Newton in P. A. M. Dirac. V njej Hawking razpreda priljubljeno misel o možnosti, da bi do konca stoletja odkrili „teorijo vsega“. (Pozneje jo je razširil v knjižico.) Prispevek Einsteinove sanje za srečanje o komunikacijskih sistemih leta 1991 povzema s širšega vidika osnovne poteze kvantne mehanike in teorije relativnosti. V prispevku Nastanek vesolja je leta 1987 na sestanku ob tristoletnici Newtonovih Principov orisal, kako so se od starih časov razvijali pogledi na Vesolje. Članek Kvantna mehanika črnih lukenj je izšel leta 1977 v reviji Scientific American. Nekoliko bolj strokovno kot drugi sestavki obravnava črne luknje, njihovo termodinamiko in sevanje, ki ga pojasnimo s kvantno mehaniko. Na tem področju je Hawking največ raziskoval. Prispevek Črne luknje in otroška vesolja po predavanju leta 1988 je dal naslov knjigi. Otroško vesolje naj bi nastalo kot vase zaprto, od preostalega Vesolja odcepljeno območje po tem, ko bi črna luknja s sevanjem izginila. Prispevek Ali je vse vnaprej določeno? po predavanju leta 1990 razpravlja o tem, ali je mogoče na osnovi zakonov narave napovedati nastanek Vesolja in življenja. Po predavanju leto pozneje je nastal prispevek Prihodnost vesolja, ki nekako nadaljuje prejšnji prispevek. Prispevek Glasba za samotni otok je zapis oddaje na britanskem radiu iz leta 1992. Ta oddaja ima dolgoletno tradicijo, njeni gostje pa so slavni in pomembni ljudje. Nastopajočega vprašajo, katerih osem gramofonskih plošč bi želel imeti, če bi kot brodolomec živel na samotnem otoku. V odgovorih na novinarkina vprašanja Hawking odkrije marsikatero podrobnost o sebi in svojih občutjih. Prispevek Robni pogoj o neobstoju roba in puščica časa je Hawking napisal leta 1993. V njem je obdelal svoj in Hartlov predlog iz leta 1983, da je robni pogoj Vesolja, da Vesolje nima roba.

Prispevki z izjemo zadnjega niso zahtevni in jih je prijetno brati. Ker zajemajo dokaj dolgo obdobje, je po njih mogoče tudi zasledovati razvoj Hawkingovih pogledov. Od take zbirke ni mogoče pričakovati, da bi se prispevki ne prekrivali. Prekrivajo se tudi Hawkingove knjige. Bralcu bi kazalo poseči še po kaki drugi knjigi s podobno vsebino, da si bo laže ustvaril nepristranski pogled na Hawkingovo delo.

[Iz predstavitev knjige v revijah Obzornik za matematiko in fiziko 41
in Presek 22]

DMFA–založništvo | Podatki | Prodajalna | Internet | Naša ponudba in CENIKI | Presek | Knjižnica Sigma | Obzornik za matematiko in fiziko
HTML 4.01 CSS © DMFA–založništvo 2003. Zadnji popravek strani dne 22. avgusta 2007.