Judita Cofman: KAJ NAJ REŠUJEMO?

1. in 2. del


DMFA–založništvo | Knjižnica Sigma | Zbirke nalog s tekmovanj | Cenik | Naročilnica | Več o knjigi

Kaj naj rešujemo? - 1. del
Naslov originala:  WHAT TO SOLVE?
Problems and Suggestions for Young Mathematicians
Prevedla: Gregor Cigler in Martin Juvan
Zbirka: Knjižnica Sigma (številki 70 in 72)
Leto izida: 2001
Obseg: 164 strani (1. del)
140 strani (2. del)
Izvedba: 14 × 20 cm, mehka vezava
ISBN: 961–212–115–X (1. del)
961–212–125–7 (2. del)
Cena: 10,00 EUR za 1. del
10,00 EUR za 2. del

Vsebina

1. del: 2. del:

Kaj naj rešujemo? - 2. del

O knjigi

V zbirki Knjižnica Sigma je v dveh delih izšel prevod knjige What to Solve?, avtorice Judite Cofman. Original je v angleškem jeziku leta 1990 izdala ugledna založba Clarendon Press.

Avtorica, po rodu Madžarka iz Vojvodine, je vrsto let poučevala na različnih univerzah v Angliji, Nemčiji in na Madžarskem. Podnaslov knjige Naloge in nasveti za mlade matematike pojasnjuje, kakšna je vsebina dela. Le-to je nastalo na osnovi gradiv, ki jih je avtorica skupaj s sodelavci pripravljala za seminarje in raziskovalne tabore za mlade matematike. Sestavljeno je iz štirih poglavij in treh dodatkov. Vsako poglavje se začne z uvodom, ki mu sledijo naloge in nato še njihove rešitve. Lažje naloge, namenjene manj izkušenim bralcem, so posebej označene.

Prvi del poleg predgovora vsebuje prevod prvega in drugega poglavja originala. V prvem poglavju, ki ima naslov Naloge za raziskovanje, so predstavljeni nekateri prijemi, ki jih pogosto uporabimo ob prvem srečanju z matematičnim problemom. Sem sodi uporaba analogij, iskanje vzorcev, posploševanje ipd. Načini reševanja nalog je naslov drugega poglavja. Tu spoznamo preverjene metode za reševanje problemov: uporabo invariant, matematično indukcijo, dokazovanje s protislovjem, pa tudi kakšen manj znan prijem, kot je npr. metoda neskončnega spusta.

Drugi del je nekoliko krajši ter poleg tretjega in četrtega poglavja originala vsebuje še vse tri dodatke. Tretje poglavje predstavi nekatere znamenite probleme iz zgodovine matematike: trditve o praštevilih in o številu π, uporabo kompleksnih števil in kvaternionov, odkritje neevklidskih geometrij in razvoj „umetnosti štetja“. V zadnjem poglavju so opisani izbrani elementarni problemi, s katerimi so se ukvarjali znameniti matematiki 20. stoletja. Med njimi je tudi slavni zadnji Fermatov izrek.

Prvi dodatek služi predvsem kot slovar, saj vsebuje definicije in pojasnila matematičnih pojmov, ki jih srečamo v besedilu. V drugem dodatku so kratki biografski podatki o matematikih, omenjenih v besedilu, tretji dodatek pa je obširen seznam knjig, priporočenih za nadaljnje branje.

Knjigi nista težko branje, moč pa ju je prebirati tudi po delih. Dejstva iz zgodovine matematike, ki so vpletena v besedilo, le-to lepo poživijo in naredijo zanimivo tudi samo za listanje. Med nalogami je kar nekaj takih, ki jih še nismo srečali. Tudi rešitve so večkrat napisane bolj „na dolgo“, ne tako izpiljeno, kot jih običajno srečamo v zbirkah tekmovalnih nalog. Tak način podajanja bo verjetno bližji matematično manj izkušenim bralcem, saj je iz njega običajno lažje razbrati, kako je nastala ideja za rešitev naloge. Seveda pa so predstavljene rešitve še vedno povsem pravilne in matematično korektne.

Če vas torej zanimajo matematične naloge, popestrene s ščepcem zgodovine, vas vabimo, da knjižici vzamete v roke in ju prelistate.

[Iz predstavitve knjige v reviji Presek 29]

DMFA–založništvo | Podatki | Prodajalna | Internet | Naša ponudba in CENIKI | Presek | Knjižnica Sigma | Obzornik za matematiko in fiziko
HTML 4.01 CSS © DMFA–založništvo 2003. Zadnji popravek strani dne 28. februarja 2006.