| Zbirka: | Knjižnica Sigma (številka 74) |
|---|---|
| Leto izida: | 2002 |
| Obseg: | 120 strani + 16 strani barvnih prilog |
| Izvedba: | 14 × 20 cm, mehka vezava |
| ISBN: | 961–212–136–2 |
| Cena: | 10,00 EUR |
Knjiga Tekoči kristali poskuša v slovenskem knjižnem prostoru zapolniti splošno vrzel v poznavanju tekočih kristalov in njihove uporabe v modernih tehnologijah. Besedilo nas v trinajstih poglavjih celovito popelje v neznani svet, po mnenju Nobelovega nagrajenca P. G. de Gennesa, „lepih in hkrati skrivnostnih“ tekočekristalnih materialov. Avtorja nam na poljudno-strokovni ravni pojasnita njihove posebnosti v primerjavi z običajnimi snovmi in razložita principe delovanja nekaterih najbolj znanih naprav na osnovi tekočih kristalov (zasloni LCD, varilska očala, termometri, itd.).
V začetnih poglavjih bralec izve, kaj so tekoči kristali, v čem se razlikujejo od običajnih kristalov in kapljevin ter kakšne so osnovne lastnosti različnih tekočekristalnih faz. Podrobneje so obdelane predvsem razlage nematične faze in nekatere smektične faze, ki jih najpogosteje srečamo v termotropnih tekočih kristalih. Četrto poglavje najprej obravnava pojav dvojnega loma na splošno, nato pa nekoliko podrobneje opiše še eksperimentalno metodo za njegovo opazovanje v tekočem kristalu. V petem poglavju sta opisana Freederickszov prehod in elektrooptični pojav, ki ju uporabljamo v prikazovalnikih s tekočimi kristali. Šesto in sedmo poglavje podajata fizikalne osnove in mehanizme delovanja tekočekristalnih naprav. Izvemo denimo, kakšna je razlika med preprostimi segmentnimi prikazovalniki, ki jih najdemo na ročnih urah in žepnih računalih, ter velikimi matričnimi LCD zasloni, kot je na primer barvni računalniški zaslon. Seznanimo se tudi z osnovami krmiljenja in najpomembnejšimi tehnološkimi problemi, povezanimi z izdelavo velikih zaslonov, ki so glavni razlog za še vedno relativno visoke prodajne cene ploščatih LCD televizorjev in monitorjev. Naslednja tri poglavja obravnavajo vijačne tekoče kristale, katerih periodična struktura vodi do značilnega selektivnega odboja svetlobe, ki ga izkoriščamo v različnih temperaturnih senzorjih in za izdelavo neobičajnih optičnih premazov. V vijačni smektični C* fazi se poleg tega pojavlja še feroelektričnost, ki omogoča izdelavo prikazovalnikov z zelo hitrim odzivom in velikim kontrastom. Delo zaključujejo poglavja o tekočekristalnih disperzijah v polimerih, o liotropnih tekočih kristalih in kratka zgodovina tekočih kristalov. Tekst popestrujejo številne ilustracije in dve barvni prilogi, pri čemer so zlasti barvne slike zelo skrbno izbrane in kot take vzbujajo radovednost in željo po širšem razumevanju ozadja.
Knjiga predstavlja koristno dopolnilo srednješolskim in tudi univerzitetnim učbenikom fizike in kemije, ki se opisu tekočih kristalov, kljub njihovemu širokemu tehnološkemu pomenu, še vedno v glavnem izogibajo.
Kljub temu je napisana dovolj poljudno, saj je po besedah avtorjev v osnovi namenjena vsem, ki bi radi izvedeli, kaj tekoči kristali so, od kod izvirajo njihove izjemne optične lastnosti in kako delujejo prikazovalniki.
Besedilo se z eno samo izjemo dosledno izogiba rabi fizikalnih enačb, kar bo zagotovo deležno odobravanja pri mlajših bralcih in mnogih radovednežih zunaj področja fizikalne stroke.
Zanimiva popestritev besedila so dodatna vprašanja oziroma naloge in predlogi za poskuse, ki jih najdemo na koncu vsakega poglavja.
Namenjena so v prvi vrsti učiteljem fizike, saj lahko z njimi učencu približajo in utrdijo marsikatero standardno poglavje pri pouku fizike.
Vsakogar s kančkom naravoslovne žilice bo ob branju zagotovo zamikalo, da bi se opisanih poskusov tudi sam lotil.
V ta namen so v knjigi navedeni nekateri komercialni viri, pri katerih je mogoče nabaviti ustrezne kemikalije in drugo demonstracijsko opremo, ki skupaj s knjigo lahko služijo kot pripravna osnova za popestritev pouka, za delo v različnih interesnih krožkih in za raziskovalne naloge mladih naravoslovnih navdušencev.
V skladu s slabim poznavanjem omenjene problematike se v javnosti le malokdo zaveda dejstva, da so tekoči kristali že vrsto let eno od najaktualnejših področij fizikalnih raziskav v Sloveniji. To pomeni, da so k zakladnici pomembnih novih dognanj na področju tekočih kristalov veliko doprinesli tudi slovenski znanstveniki, saj so številni med njimi (vključno z avtorjema) ravno v tej veji dosegli svetovni ugled. V zadnjih 25 letih je bilo, denimo, na tematiko tekočih kristalov objavljenih več sto člankov slovenskih raziskovalcev v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah in obranjenih več kot 30 doktorskih disertacij. Prijavljenih je bilo tudi veliko število patentov in izšlo je kar nekaj knjig v tujih jezikih.
Na široko mednarodno priznanost in odmevnost slovenskih raziskav na področju tekočih kristalov nedvomno kaže tudi odločitev, da je 20. mednarodna konferenca o tekočih kristalih, ki je največje periodično znanstveno srečanje na tem področju nasploh, potekala julija 2004 v Ljubljani – v organizaciji Fakultete za matematiko in fiziko, Univerze v Ljubljani in Instituta Jožef Stefan iz Ljubljane. Upajmo, da bo ta dogodek skupaj z izidom opisane knjige pripomogel k povečanju zanimanja slovenske javnosti (in tudi slovenske industrije) za tekoče kristale in druge nove materiale ter tako doprinesel k težnji, da bi Slovenci poleg Stefanovega zakona znali našteti še kak drug priznani slovenski znanstveni dosežek.
© DMFA–založništvo 2003.
Zadnji popravek strani dne 28. februarja 2006.