Robert B. Banks: LEDENE GORE, PADAJOČE DOMINE in druge prigode iz uporabne matematike
1. in 2. del
| TOWING ICEBERGS, FALLING DOMINOES,
|
| and Other Adventures in Applied Mathematics
|
| Eva Mejak
|
| Knjižnica Sigma (številki 78 in 79)
|
| 2004–2005
|
| 168 strani (1. del)
|
| 180 strani (2. del)
|
| 14 × 20 cm, mehka vezava
|
| 961–212–157–5 (1. del)
|
| 961–212–158–3 (2. del)
|
| 961–212–182–6 (komplet)
|
| 20,86 EUR za oba dela skupaj
|
Vsebina
Prvi del:
- Predgovor
- Zahvale
- Enote in veličine in Machova števila
- Aligatorjeva jajca in zvezni dolg
- Nadzorovanje rasti in obvladovanje širjenja
- Majhne stvari, ki padajo z neba
- Velike stvari, ki padajo z neba
- Vleka in taljenje ogromnih ledenih gora: 1. del
- Vleka in taljenje ogromnih ledenih gora: 2. del
- Boljši način za vrednotenje olimpijskih dosežkov
- Kako izračunamo ekonomsko energijo naroda
- Kako začeti nogometno tekmo in še druge, po vsej verjetnosti dobre ideje
- Velikansta števila in ekstremni eksponenti
- Vzponi in padci poklicnega nogometa
Drugi del:
- Stolp, most in čudoviti slavolok
- Preskakovanje kolebnic in vetrne turbine
- Kriza zaradi primanjkljaja: Gompertz priskoči na pomoč
- Kako zmanjšamo populacijo z diferencialnimi enačbami
- Met krogle, košarkarske žoge in vodometi
- Meti bejzbolske žoge in teki do domače baze
- Zavite poti žogic za golf in zadetki v polno
- Srečni doskoki v snegu
- Vodni valovi in padajoče domine
- Udarno o avtocestnem prometu
- Kako visok bom, ko odrastem?
- Kako hitro lahko tečejo tekači?
O knjigi
Opišimo tipično družabno izkušnjo profesionalnega matematika: v družbi spozna nekoga, ki ga po krajšem vljudnostnem klepetu vpraša: „Kaj pa ti počneš v službi?“
„Sem matematik (ali učitelj matematike, ali kaj podobnega),“ mu pove.
Tišina.
Potem pa izdavi: „Ee, meni pa matematika ni nikoli šla.“
Potem spet tišina ali pa pogovor, pri katerem se s sogovornikom pretvarjata, da mu ni izdal te nerodne podrobnosti iz svojega življenja.
Čez čas zadrega popusti, sogovornik se ojunači in skuša popraviti prvi vtis: „Pa je mogoče matematiko
kje uporabiti?“ ga vpraša.
Pa smo tam, žogica je na matematikovi strani in praviloma ima le eno priložnost za prepričljiv odgovor.
Lahko reče: „Seveda, matematika je uporabna vsepovsod.“
Lahko tudi opiše svoj najljubši primer uporabe matematike (pa bo tudi sogovorniku tako zanimiv?).
Če želi obdržati družbo, lahko previdno poskusi izvedeti, s čim se sogovornik ukvarja in se nato hitro spomniti primera uporabe, ki bi ga pritegnila.
Knjiga ponuja kar nekaj možnih odgovorov na vprašanje o uporabnosti matematike.
Avtor Robert B. Banks nam razloži matematično ozadje vrste praktičnih problemov: kako z neba padajo majhne reči, npr. krogle ali padala, kako pa velike, npr. meteorji; kako ledeno goro z Antarktike privlečemo do
sušnega predela, kako jo stalimo, da pridemo do sladke vode, in kako ugotovimo, ali se to splača; kako
opišemo gospodarsko moč neke države in kako zajezimo naraščanje javnega dolga; kakšna je podobnost med vodometi
in izvajanjem prostih metov pri košarki, kakšna pa med podiranjem domin in tsunamiji.
Pove nam nekaj tudi o smučarskih skokih, o krmiljenju cestnega prometa, o vrednotenju športnih rezultatov na velikih tekmovanjih, o gradnji visečih mostov.
V knjigi je uporabljena matematika različnih težavnostnih stopenj, od elementarnega računstva in geometrije
do odvodov in integralov, vendar so vsa poglavja napisana tako, da lahko osnovni zgodbi sledimo tudi
bolj površno, brez popolnega razumevanja formul in izpeljav.
Dobili smo torej knjigo, ki na živ in zanimiv način ponazori vso širino uporabe matematike.
Kdo ve, morda se boste potem, ko jo preberete, tudi vi znali obraniti pred tistimi, ki pravijo, da je matematika najbolj dolgočasna in neuporabna stvar na svetu?
[Iz predstavitve knjige v reviji Presek 33]
© DMFA–založništvo 2005.
Zadnji popravek strani dne 28. februarja 2006.
